S potekom koncesij za gospodarjenje v državnih gozdovih se je število, struktura in organiziranost gozdarskih podjetij spremenila pod vplivom novih tržnih zakonitosti, ki jih je uvedel Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS, 2016). Na omenjenem področju je zato ključna presoja obstoječih podatkovnih virov, ki bo podlaga za oblikovanje novih politik, ukrepanje ob velikopovršinskih motnjah, zmanjševanje obsega sive ekonomije ter približevanje še večji profesionalizaciji del v gozdarstvu.
Starejše raziskave (Medved (2000), Robek in sod. (2005)) kažejo na to, da večino del v gozdovih opravijo lastniki sami ali v okviru medsosedske pomoči. To potrjujejo tudi nekatere novejše študije ( SURS, 2016). Dandanes je nemogoče pričakovati, da bodo vsi lastniki gozdov aktivno izvajali dela v svojem gozdu ali še pomembneje, da bi bili vsi ustrezno opremljeni in usposobljeni za delo, ki bi bilo v prvi vrsti varno in zdravju neškodljivo ter v drugi vrsti tudi ekonomsko učinkovito. Zato predvidevamo, da se bo trg gozdarskih storitev v prihodnosti še razvijal in širil, kar pa zahteva prenovo sistema spremljanja stanja in prilagoditve v politikah spodbud in podpor.
Kljub statistično korektnem zbiranju podatkov v okviru raziskovanja gozdarske dejavnosti na SURS obstajajo področja, ki jih uradni podatki ne pokrivajo. Eno od teh je podrobna značilnost (kvalitativna struktura izvajalcev, obseg medsosedske pomoči …)izvajanja dejavnosti v zasebnih in državnih gozdovih. Z novo organiziranostjo gozdarstva se je večina izvajanja del v državnih gozdovih preusmerila na številne ponudnike storitev, ki izvajajo dela tako v zasebnem kot državnem sektorju lastništva. Z vidika izvajanja politike je pomemben a trenutno malo znan podatek, koliko del so opravili registrirani izvajalci v zasebnih gozdovih. Glede na to, da se je predvidoma okrepila tudi dejavnost izvajalcev del v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetijah in organizirane oblike medsosedske pomoči, ki so med pomembnimi prejemniki sredstev iz PRP ukrepov, a trenutno niso zajeti v raziskovanje SURS, je smiselno posvetiti tudi temu področju več pozornosti.
Ukrepi za izboljšanje ponudbe gozdarskih storitev v Republiki Sloveniji v okviru PRP so podprli naložbe v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa z namenom izboljšanja gozdno-lesne vrednostne verige in povečanja učinkovitosti delovanja in konkurenčnosti gospodarstev/podjetij. Na podlagi ovrednotenja ukrepov naj bi bili cilji doseženi, vendar so podlage za tako oceno enostavne in dopuščajo možnost različnih interpretacij. V ovrednotenju načeloma ni večjih vsebinskih podlag, razen operiranja s številom prejemnikov in površinami gozdov prejemnikov ter precej specifičnim kvantitetnim kazalnikom povečanja bruto dodane vrednosti (BDV) pri vlagateljih, podprtih s strani PRP. Kakšni so dejanski učinki ukrepov na podlagi omenjenih kazalnikov, ni možno oceniti.
Glavni rezultat projekta bo niz predlogov za izboljšave obstoječega sistema spremljanja stanja in predlogi za spremljanje učinkov ukrepov PRP v prihodnosti.
Najpomembnejši rezultati projekta, ki so neposredno vezani na uresničevanje glavnega cilja projekta, so:
- pregled obstoječih podatkov (DS2), analiza stanja na področju izvajanja del v gozdovih (DS3) in analiza ukrepov PRP (DS4) na omenjenem področju,
- zbiranje in analiza dodatnih informacij (izvedba anket v okviru DS2, DS3 in DS4) ter
- predlog izboljšav pri zbiranju podatkov (DS2 in DS3) ter predlog ukrepov in kazalnikov za spremljanje ukrepov PRP (DS4)
Predstavitveni letak o projektu je dostopen tukaj: Letak CRP